Novice in obvestila

DURS - NOVI OBRAZEC

05.07.2013
Od 1. julija 2013 je v veljavi novi obrazec za oddajo napovedi za davek na promet nepremičnin. Zavezanci za davek morate napoved pri pristojenm davčnem organu oddati na novem obrazcu.

Najdete ga na povezavi OBRAZEC DPN


Kaj obdavčuje davek na promet nepremičnin?


Z njim se obdavčuje vsak odplačni promet nepremičnin in odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice po zakonu, ki ureja stvarnopravna razmerja.

Za promet se šteje:            
  • odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini,   
  • zamenjava ene nepremičnine za drugo,
  • finančni najem nepremičnine,
  • prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske oziroma solastninske pravice, kot posledice gradnje čez mejo nepremičnine, v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja,
  • prenos lastninske pravice zaradi priznanja lastninske oziroma solastninske pravice, kot posledice povečanja vrednosti nepremičnine, v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja,
  • prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ga je posamezni solastnik dobil plačanega,
  • pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je nastala na podlagi priposestvovanja, če ob sklenitvi prvotnega pravnega posla, ki je bil podlaga za dobroverno lastniško posest, davek še ni bil plačan.  


Kdaj se davek na promet nepremičnin ne plača?

Izjeme od obdavčenega prometa je obdavčitev z davkom na dodano vrednost. Za prenos nepremičnine se ne šteje prenos lastninske pravice na nepremičninah, od katerih je bil plačan DDV. Ravno tako se davek ne plača od ustanovitve ali prenosa stavbne pravice, če je bil že plačan DDV.   Oproščen je prenos nepremičnin na diplomatska in konzularna predstavništva, akreditirana v RS, če velja vzajemnost in na druge mednarodne organizacije, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo RS.  

Davek se ne plačuje tudi od:
  • prenosa nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov oziroma na podlagi prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena namesto razlastitve,
  • prenosa nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika, pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturne dejavnosti, o čemer lastnik sklene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem, 
  • prenosa zemljišč v okviru komasacij v skladu s predpisi o urejanju prostora in prenosa kmetijskih zemljišč v okviru drugih agrarnih operacij v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih,
  • prenosa nepremičnin v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni,
  • prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji ob prenehanju ali v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali registrirane istospolne partnerske zveze,
  • prenosa nepremičnin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine,
  • prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja
  • nepremičnin med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe,
  • prenosa nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj, kot jih ureja zakon o gospodarskih družbah,
  • prenosa nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji pravne osebe.  


Kdo je zavezan plačati davek?

Zavezanec za davek je pri:  
  •     prodaji nepremičnine prodajalec,
  •     ustanovitvi stavbne pravice ustanovitelj, pri prenosu pa prenositelj stavbne pravice,
  •     zamenjavi vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji,
  •     prodaji idealnih deležev vsak prodajalec posebej, - finančnem najemu najemodajalec in
  •     priposestvovanju  priposestvovalec.  
Na tak način zakon določa, kdo je davčni zavezanec v posameznem primeru, vendar lahko pogodbeno prevzame obveznost plačila prometnega davka tudi kupec, najemojemalec ali imetnik stavbne pravice.  

Kakšna je osnova za davek?

Osnova za davek je prodajna cena nepremičnine. Davčna osnova predstavlja vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh, v prevzetih dolgovih bivšega lastnika ipd.).   Če je prodajna cena nižja od posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin za več kot 20%, je davčna osnova 80% posplošene tržne vrednosti te nepremičnine. V tem primeru ima davčni zavezanec do poteka roka za pritožbo pravico zahtevati, da se namesto posplošene tržne vrednosti nepremičnine kot davčna osnova upošteva ocenjena posamična tržna vrednost nepremičnine. V tem primeru stroške cenitve nepremičnine nosi zavezanec.  

Kakšna je davčna stopnja?

Davčna stopnja znaša 2% od davčne osnove.  

Kdaj nastane davčna obveznost in kakšni so roki za vložitev napovedi za odmero davka?

Davčna obveznost nastane s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere se nepremičnina prenaša ali ustanovi oz. prenese stavbna pravica oziroma s pravnomočnostjo sodne odločbe. Kadar je za prenos nepremičnine potrebno dovoljenje državnega organa ali kakšen drug pravni akt, nastane davčna obveznost takrat, ko je davčnemu zavezancu vročeno dovoljenje oziroma ko postani akt pravnomočen.   Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, nastane davčna obveznost na dan podpisa listine, s katero se dogovori priposestvovanje, če takšne listine ni, pa v trenutku pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja oziroma s pravnomočnostjo sodne odločbe.   Davčni zavezanec mora napoved vložiti v roku 15 dni od nastanka davčne obveznosti.  
Nazaj